V Tivoli smo prišli pet minut prezgodaj.
Žan naju je že čakal in nama rezerviral sedeže. Peljali smo se 4 ure, vmes pa poslušali Justinove pesmi in gledali film Never say never. Na poti sem večino časa razmišljala kako bo vse skupaj potekalo. Po dolgi vožnji smo le prišli na Dunaj okoli 4ih:)
Pred vhodom v dvorano je bilo že veliko belieberk. Skupaj z Lucijo sva se pognali k gneči in skupaj smo čakali da se odprejo vrata dvorane. Med tem smo preprevali pesmi:) Vrata dvorane so se odprla ob 7ih:) Z Lucijo in Žanom smo se pognali v dvorano in dobili mesto ob odru.
Bila je še predskupina,ki mi je biila zelo všeč, vendar si njihovega imena nisem zapomnila:/
Nato pa naj bi se začel koncert. Justin je prišel  z zamudo 40 minut, vendar je bilo vredno čakati.  Med čakanjem sva spoznaleogromno belieberk:)
Na zaslonu se pokaže ura 10 minut. Teh 10 minut je bilo prava muka, bilo je zatohlo in vroče, belieberke so me potiskale še bolj naprej, čeprav sem bila čisto pri ograji. Kmalu se je vse skupaj začelo. Justin je prišel na oder. Bil je božanski, najlepši človek kar sem ga kdja videla. Kot lutka:)
Pri pesmi Take you sem opazila,da me je večino pesmi gledal. Tudi dotaknil se me je. Bila sem presrečna. Prav tako še naslednji dve pesmi. Zdelo se mi je čudno,da bi gledal mene. Mislila sem si,da nisem zanga, da sem pregrda. Imam zelo nizko samozavest-.-
Potem pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega.
Med pavzo pristopi in me ogovori ...