V kuhinji sem se obrnila in rekla: "Justin, can we talk?" "Sure babe, what's wrong?"
"Justin, I.. I... I think we need a break". "WHAAAAAAAAAT THE FUCK DID YOU SAY?" je zakričal v joku. Prišel je do mene in me pogledal v oči. Pogled sem odmaknila in pogledala v tla. Z rokami mi je dvignil glavo in rekel: "Why are u doing this to me? Please Nika, I'm begging you, you're my inspiration for my concerts, for everything. I need you, you're my reason to life".  S solznimi očmi sem ga pogledala in rekla: "I think this will be better for both, and then we will see". Približal se mi je in me objel. Objela sem ga nazaj, vendar objem ni trajal dolgo.
Odšla sem do avta in se odpeljala k Katji. Bila je že bolje, zato so se zdravniki odločili, da jo bodo premestili v bolnišnico v Ljubljani. Tudi ostale punce so bile že v Sloveniji, tako da sem se potem tudi jaz odločila, da bom odšla domov. Edino Lucija je ostala pri Alfredotu. Lucija in Alfredo sta em pospremial na letališče, Justina ni bilo. Fredo je rekel, da je preveč žalosten.

Prišla sem nazaj v vročo Slovenijo. Bile so že poletne počitnice, tako da je bilo vzdušje še bolj prijetno. Vsak trenutek sem mislila na Justina, vendar še zmeraj mislim, da je bolje, da sva končala.
Ko sem prišla domov, sem se zaprla v sobo in iz sobe nisem stopila 3 dni. Po treh dneh je prišla k meni v sobo mama. "Nika, tkole negre več. Komi te kej vidmo, sam k ti prnesm za jest, negre več tkole. Pobotita se, bolše bo zate ljubica." "Ne, mami. Mislim, da je boljše njemu zdaj." Mami je zmajala z glavo in rekla: "Nika, Justin te vsak dan kliče kot nor. Zakaj si tako trmasta? Ok, dobro, spakiraj, jutri gremo na morje. Mogoče bo tam kaj bolje."
Začela sem pakirati, vmes pa sem se vpisala še na facebook. Prijateljici sem sporočila, da jutri pridem na morje.
Zjutraj sem se zbudila že zgodaj. Ostali so bili že budni, in kmalu smo se odpravili. Pred mejo smo se vstavili še na bencinski črpalki in odločila sem se, da si grem kupit revijo. Nataknila sem si sončna očala in si na glavo poveznila kapuco, saj je obstajala velika možnost, da me bodo prepoznali, saj sem bila punca najbolj zaželenega fanta na svetu.  Odšla sem do revij, kjer sem zagledala na naslovnici Justina. Spodaj je pisalo: "Kam se je pogreznil idol vsem najstnicam? Ima težave? "  V oči so mi stopile solze, in še dobro, da sem imela na sebi sončna očala. Odšla sem do blagajne in plačala revijo. Mama je, ko sem se vsedla v avto, opazila solzne oči in rekla: "Skupi bomo šli čez to".
Preostalo pot sem bila tiho in zamišljena. Prispeli smo v apartma in pred apartmajem nas je že čakala moja prijateljica Miranda. Spravila me je na plažo, čeprav nisem bila ravno pri volji za to. Zvečer sva se napotili še ven. To, da smo popoldne hodili na plažo, zvečer pa na pomol, kjer smo se družili, se je dogajalo skoraj vsaki dan, dokler se nisem nekega popoldneva spotoma ustavila v trafiki, kjer sem zagledala naslovnico neke revije, na kateri je pisalo: "...